All for Joomla All for Webmasters

Gospa doktor, tukaj mi sicer že 20 let manjka en zob, ampak me ne moti. Zakaj pravite, da bi ga bilo smiselno nadomeščati?

Izguba zob povzroči marsikatero spremembo v okolnih tkivih, ki se je na prvi pogled ne zavedamo (razen če je estetskega pomena seveda).

Če je bil izpuljen zob v spodnji čeljusti, bo njegov nasprotni zob v zgornji čeljusti začel izraščati, ker ne bo imel ničesar, kar bi ga zadrževalo na njegovem mestu. To lahko v končni fazi pomeni moten griz zaradi drugačnih kontaktov, kot so bili prej.

Druga posledica, ki se zgodi, je nagib sosednjih zob v vrzel, kar lahko spet povzroči motnjo v grizu. Poleg tega pa dlje časa, ko je minilo od izgube zoba, manj je prostora za morebiten nadomestek. Dve zadnji posledici pa sta izguba kontaktov med zobmi oz. njihov premik proti dlesni.

Vse to pomeni, da se bodo po izgubi zoba preostali začeli premikati, kar bo rušilo griz in oteževalo  morebitno protetično rehabilitacijo.

Možnosti nadomeščanja izgubljenih zob je več.

Če manjka več kot en zob in je to na različnih mestih, je ena možnost delna proteza. Njena prednost je, da je relativno poceni, slabost pa, da se vidijo kovinske zaponke, da na začetku žuli, ter da je snemljiva.


Screen Shot 2018 01 29 at 11.08.09 AM

 

Druga možnost je mostiček. Zanj potrebujemo vrzel, ki jo omejujejo zobje, saj moramo dva zoba obrusiti, da lahko obesimo gor konstrukcijo, ki bo imela na mestu manjkajočega zoba umetni zobek. Prednost je v tem, da je most cementiran in tako nesnemljiv, slabost pa, da je potrebno za vstavljivost mostu obrusiti 40-60% kronske zobne substance.

Screen Shot 2018 01 29 at 11.08.18 AM

   

Tretja možnost so zobni vsadki. Nekateri trdijo, da so vsadki edina resnična zamenjava za manjkajoč zob, saj so to v glavnem titanijevi “šraufi”, ki jih vstavimo v čeljustno kost, kjer manjka zob. Na ta vijak potem naredimo prevleko. Prednost zobnih vsadkov je, da ni potrebno brusiti sosedov in omogočajo res zavidljivo estetiko nadomestka. Minus pri vsej zadevi je, da je potrebna za vstavitev operacija, da je seveda vedno možnost zapletov, da so včasih prisotne anatomske omejitve, ki zahtevajo določene predpriprave, ter seveda finančni vidik.

Screen Shot 2018 01 29 at 11.08.25 AM


Dejstvo je, da je v fazi, ko manjka stalni zob, nadomeščanje tega zoba neke vrste preventiva; tako kot na primer pri sladkorni bolezni, ko je treba jemati zdravila, da ne pride do (bistveno večje sicer) škode in hudih komplikacij. V našem primeru tako preprečujemo nadaljevanje procesa, ki povzroča precej funkcionalne škode v ustih in posledično telesu. 

PRVI DVE GARNITURI ZOB STA BREZPLAČNI :)

Kot je jasno, imamo ljudje dve vrsti zob- mlečne in stalne. Mlečni zobki se razvijejo že v času razvoja zarodka, zrastejo pa v času zgodnjega otroštva. Običajno je, da jih v obdobju od šestega do dvanajstega leta zamenjajo stalni zobje. Seveda lahko to obdobje variira pri posameznikih.


Mlečnih zob je dvajset- deset v zgornji in deset v spodnji čeljusti- in si sledijo od središčne linije obraza proti strani v sledečem vrstnem redu: prvi ali centralni sekalec (“enka”), stranski sekalec (“dvojka”), podočnik (“trojka”) ter dva kočnika (“štirica" in “petica”)- kot kaže slika spodaj.

1

Mlečni zobje izraščajo običajno po sledečem vrstnem redu:

-    enke 6.-12. mesec

-    dvojke 9.-16. mesec

-    prvi kočnik- štirica 13.-19. mesec

-    podočnik 16.-23. mesec

-    drugi kočnik- petica 22.-33. mesec


Stalni zobje izraščajo v enakem vrstnem redu, le kasneje:

-    prvi kočnik (“šestica”) in spodnje enke med 6. in 7. letom

-    zgornje enke in spodnje dvojke med 7. in 8. letom

-    zgornje dvojke med 8. in 9. letom

-    spodnje trojke med 9. in 10. letom

-    ličniki med 10. in 12. letom

-    zgornja trojka med 11. in 12. letom

-    spodnja sedmica med 11. in 13. letom, zgornja sedmica med 12. in 13.

-    modrostni zobje med 17. in 21. letom starosti



Čeprav je ta vrstni red običajen, ni nujno, da se kronološka starost otroka ujema s časom izraščanja. Načeloma pa velja, da če čas izrasti ne odstopa za več kot eno leto od starosti otroka, ni razloga za skrb.



Običajno je tudi, da v enakem vrstnem redu tudi izpadajo, čeprav ni redko, da v primeru manjkajočega stalnega naslednika mlečni zob sploh ne izpade in lahko še več let ostane v ustih. Mlečni zobje običajno lažje izpadejo kot stalni (ki jih je potrebno izpuliti) zato, ker jih stalni naslednik poriva ven in dobesedno raztaplja njihove korenine.



Razlik med mlečnimi in stalnimi zobmi je veliko, naj jih naštejem samo nekaj. Stalnih zob je regularno 32 in so večji v vseh dimenzijah. Sklenina stalnih zob je bolj prozorna, zato izpadejo bolj rumeni kot mlečni. Skleninske prizme (minerali v sklenini) so pri stalnih zobeh bolje urejene, kar prispeva k večji prozornosti. Obratno je sklenina mlečnih zob bolj neurejena in so zato bolj beli. Korenine stalnih zob so debelejše in daljše.



Zdravi stalni zobje ne izpadajo sami od sebe- najpogostejši razlog za spontan izpad lepega stalnega zoba je parodontalna bolezen, kjer se zob nima nikamor več pripeti in pač pade ven (čeprav je to v današnjem času v našem okolju videti relativno redko).

Mati narava nam tako podari dve “garnituri” zob. Znanstveniki se močno trudijo, da bi iz matičnih celic lahko razvili zobe, ki bi nadomestili manjkajoče. Koliko pa je do vsakdanje in cenovno dostopne uporabe takih tehnologij, pa je vprašanje. Zato se v vsakem primeru splača skrbeti za zdravje svojih zob :) 

Implantati

Zobni vsadki ali implantati so danes zanesljiva, varna in dolgoročno dobra izbira za nadomeščanje manjkajočih zob. Potrebno pa je upoštevati navade in razvade pacienta, splošno zdravje in eventuelna zdravila ter lokalno stanje v ustih. Pri nas se na podlagi kliničnega pregleda, analize rentgenskih slik ter upoštevajoč želje pacienta odločamo, ali so zobni vsadki najboljša rešitev določenega problema.

Prvi pregled brezplačen

Naj vas ne bo strah vprašati - prvi pregled (in tudi nadaljna obravnava) ne boli. Če se pa po njem odločite opraviti potrebne storitve pri nas, je pa tudi brezplačen.

Ali se bojite zobozdravnika?

Sodobno zobozdravstvo je usmerjeno k manj neprijetni, neboleči in pacientu prijazni obravnavi. Nenazadnje pa tudi pacienti, ki se ne bojijo obiskati zobozdravnika in se zavedajo pomena ustnega zdravja, na zobozdravstvenem stolu preživijo bistveno manj časa.

Kje smo?

Korotanska 2

1000 Ljubljana

Obiščite nas

Kontakt

Natalija Budin Sekulić, dr.dent.med.

email: natalija.sekulic@gmail.com

Tel.: 040 455 236, 01 5058 589

Veronika Sekulić, dr.dent.med.

email: veronika0312@gmail.com

Tel: 040 455 235

Delovni čas

tor/sre 13.00 – 19.00

čet/pet 8.00 – 13.00

pon po dogovoru